Janški vrh

Tako kot vedno pri naših pohodih je bil tudi tokrat naš odhod iz Prušnikove 99, Lj.-Šentvid 26.10.2013. Mali kombi s 16 pohodniki je ob 7uri krenil proti Štajerski, v smeri Podlehnik,oziroma na izhodišče Podlehniško jezero ali ribnik, kot mu rečejo domačini. Vmes je bil na Tepanjih še krajši postanek za kavico.
Pri ribniku nas je počakal gospod Jože naš spremljevalec in vodnik. Pidružile so se nam še tri študentke in gospa Olga, tako da nas je bilo vseh skupaj 21.
Ob 10 uri smo krenili mimo ribnika, čez gozd,ob vikendih in vinogradih proti Gorci.Pred nami se je odpiral lep in čudovit dan. Pogled na okolico je bil enkraten in vse te jesenske barve,ki so se prelivale po pokrajini, so nas polnile z veseljem in zavedanjem,da imamo srečo,da nam je naklonjen tako lep dan.Temperatura je kar visoka za ta letni čas, 24 stopinj smo kasneje namerili. Čez Gorco mimo viničarskega muzeja do zidanice » Svenšek« smo hodili 1.45h. Tukaj smo imeli počitek,pokušino vin in malico. Spustili smo se proti Doleni. Tudi dalje po poti ni mogoče,da bi šli mimo vikendov,da nas domačini ne bi povabili na kozarček. Z veseljem nam pokažejo svoje kleti,domovanje in zanimive ideje, kako si polepšati dneve v teh gričih. Zakonski par si je postavil celo svoj bazen v hiški, od koder imata prekrasen pogled na Ptujsko goro,Janški vrh in okolico. Mi pa veselo dalje proti cillju,malo doli pa zopet gori. Zadnji del po gozdu je bil bolj strm in vzponček nas kar malo zadiha.Kolona pohodnikov se razpotegne in ta mladi študentje so krepko spredaj. Ostali pa počasi mimo lepih barv in darov narave proti cerkvici Sv. Janeza Krstnika na vrhu. Ob 15uri tudi mi pridemo na cilj. Naš šofer Rafko nas naloži in popelje še na Ptujsko goro. Kratek ogled in na kosilo v vas Sela,Lovrenc na Dravskem polju. Gostilna pri »Kostanju« je v lasti Jakoba Svenška,gospoda pri katerem smo bili že v zidanici. Deležni smo bili okusnih dobrot.
Poslovimo se od Jožeta,Olge,Rebeke,Saše in Janje. Odpeljemo se proti Ljubljani. Lep sončen dan počasi ugaša mi pa hvaležni,da smo ga polno in radostno preživeli v družbi pohodnikov tako različne starosti. V Šentvidu smo ob 19.40h in skupne hoje smo imeli 5 ur. Stisk rok in objemi v želji,da se vidimo na novih pohodih.
Hvala vsem za dobro voljo na poti in pohvale za izpeljani pohod.

Iva Pajek

Visoko nad Slovensko riviero

V soboto 23.11.2013 se nas je 31 podalo na primorsko. Po jutranji kavici v Kopru smo obiskali oljarno Troškan, poskusili olje, si ogledali postopek stiskanja in zvedeli vse o olivnem olju. Nadaljevali smo v Marezige k vinogradniku Viliju, kjer smo imeli pokušino vina (Malvazija, Refošk in Cipro) ob bogatem prigrizku (pršut, pancea, sir, olive, olivno ollje). Vina smo degustirali ob odprtem kaminu in nato v kleti lahko zvedeli še več o vinu. Planinski pohod smo začeli v Gažonu in sledili cesti in kolovozu mimo Baredov do Šareda. Del poti je padal dež, vendar so bili razgledi lepi. Po kavici v Šaredu smo se podali še na Kaštelir in peš prišli na turistično kmetijo Kotrle. Ob odprtem ognju smo si privoščili domače kosilo ob domačem vinu in v večernih urah vrnili donmov.

Zaradi slabe vremenske napovedi smo namesto planiranega vzpona na Pomjan obiskali oljarno, čeprav se je na izletu izkazalo, da dopoldan padavin ni bilo. Kljub temu je bil ogled oljarne zanimiv in na nivoju. Zelo se je izkazal vinogradnik Vilij Bržan z lepo urejenem degustacijskem prostorom in lepo kletjo. Količina in kvaliteta zaužitega je bila presenetljiva.

Pohod nam je malce pokvaril nepričakovan dež, kajti istočasno z začetkom pohoda je začelo deževati in je deževalo eno uro. To je bil tudi edini dež ta dan. Kljb temu so bili razgledi lepi.

Največje razočaranje pa je bila hrana na turistični kmetiji Kotrle nad Kortami. Vino je bilo glede na to, da je še mlado zadovoljivo, Bobiči povprečni, glavni krožnik pa ni bil dober. Klobase in ombolo premalo pečeno, krompirja premalo, repa in zelje pa preveč kuhano in premalo zabeljeno. Palačinka s figovo marmelado zadovoljiva, jabolčni zavitek pod povprečjem, kruh je bi odličen.

Kljub zagotavljanju, da vso ponujeno hrano predelajo doma bi se morali pri pripravi bolj potruditi.

Kljub temu da ni šlo vse po načrtu je minil lep dan, še posebno če pomislimo, da je doma cel dan deževalo.

Slike si lahko ogledate na:

https://picasaweb.google.com/116501657762638790544/NadSlovenskoRiviero23112013#

Velika Radenska stena

V soboto 22.06.2013 smo se iz Prušnikove 99, Lj.Šentvid odpeljali  na pohod ob Kolpi in imeli vzpon,oziroma  spust z Velike Stene 439m. Po poti proti Staremu trgu ob Kolpi smo še pobrali pohodnike v Ivančni Gorici in Črnomlju.Tu je bil krajši postanek za jutranjo kavico.

Pohod smo pričeli ob 9.45h  iz ceste,ki pelje Srednji Radenci proti Vinici.Usmerili smo se po označeni  poti kar na vrh Velike Stene,to nam je vzelo slabih 15minut hoje in razgledna ploščad je bila pred nami.  Pogled po dolini Kolpe in na vasi pod nami  je bil prečudovit. Vreme je bilo zmerno oblačno, tu pa tam je posijalo sonce,ravno prav,da ni bilo prevroče.Spust smo opravili v 35 minutah in prišli v vas Dolnji Radenci. Od tu dalje so nas vidne oznake in razlage znamenitosti peljale v objemu zelenih dreves ob samem robu reke Kolpe. Kratki počitki in pogovori med pohodniki so bili prav zanimivi.

Pot sama je nenaporna , ravna in lahka,ponekod posuta z mivko,steptano zemljo,ki jo nanaša reka kadar je v širšem obsegu,ob nalivih dežja. Odpirali so se nam travniki,sadovnjaki,vinogradi in njive stisnjene ob skalne stene in reko Kolpo,katera spreminja hitrost in barvo na vsakem koraku.Ogledali smo si vhod v jamo Kobiljača. Vasici Breg in Kot sta si tudi izborili mesto ob reki. V Kotu je najjužnejša točka Slovenije na meji s Hrvaško.Tudi kak lep vikend si najde mesto v skritih logih.

Po 3 urah hoje smo prišli v vasico Damelj,tukaj je bil zaključek pohoda.Kulinarične dobrote so nam pripravili na turistični kmetiji Žagar. Po vsem tem je bilo še kopanje in ohladitev v Kolpi na plaži pod vasjo.Imajo tudi prostor za kampiranje.

Ob 17.30h se odpeljemo nazaj proti Ljubljani.Po poti razložimo pohodnike obratno kot smo jih nakladali. V Črnomlju,Žužemberku in v Ivančni Gorici. V Ljubljano smo prišli ob 20.20h. Skupne hoje je bilo dobre 4 ure,pohodnikov pa 12.

Dan je bil lep in čudovit. Napolnjeni z vodo iz izvira Trpotec,kateri ohranja večno mladost,smo mnenja,da se še vedno mladi  najdemo na naslednjih poteh.

 

Naravovarstveni izlet v botanični vrt Maribor

Odhod bo v soboto, 8. junija 2013, ob 8h iz pred sedeža društva na Prušnikovi 99.

Prevoz bo organiziran, kombi, stroški prevoza bodo 23 EUR na udeleženca ob polnem kombiju, Vstopnina v botanični vrt je 4 EUR. Ogled bo strokovno voden.

Malica in pijača iz nahrbtnika.

Po ogledu botaničnega vrta je možen nadaljni program (ogled akvarija, ogled mesta Maribor,…) po dogovoru.

Prijave zbira Ivana Mravlje, gsm 031 893 067, do torka, 4. junija 2013

 

Mladinski tabor 2013 v Bohinju

Mladinski odsek PD Rašica letos organizira planinski tabor za osnovnošolce od 10. leta starosti naprej, srednješolce in študente. Tokrat bo tabor v Bohinju na prostoru mariborskih tabornikov v Laškem rovtu, v času od sobote 29.6. do vključno nedelje 7.7.2013. Info: Daša 041-502-416

INFORMATIVNI SESTANEK bo v torek, 11.06.2013 in v torek, 18.06.2013, od 18.00 do 19.00 v prostorih društva na Prušnikovi 99. Prijave možne v času informativnega sestanka ter na martinstamcar@gmail.com

Vabilo na 38. MO tabor_Bohinj 2013

Klek in Klečice 20.4.2013

V soboto 20.4.2013 se nas je 31 odpravilo na Hrvaško goro Čarovnic. Vremenska napoved pred odhodom je bila iz dneva v dan boljša in tokrat celo boljša kot pri nas. Sonce je naredilo svoje, saj je bilo slaba dva tedna pred odhodom, na ogledni turi  še pol metra snega in nujna uporaba cepina in derez. Bilo je kopno, pomladansko le na severni strani, kamor nismo stopili še belo. Po jutranji kavici v Beli krajini smo v Vinici vstopili na Hrvaško, vendar brez ene osebe, katera je pozabila doma svoj osebni dokument. Kljub temu, da smo to ugotovili že v Ljubljani se je odločila, da nadaljuje pot. Iz vasice Bielsko smo se vzpeli do koče in jasno je postalo, da je zima pobrala precej kondicije in da bojo nekateri težko kos naš turi. Po krajšem postanku pri koči smo nadeljevali v okrnjeni sestavi proti vrhu. Nekaterim se leta že precej poznajo in iz 25 min hitro rata ura. Nekateri so se vrnili v kočo, 12 pa nas je nadaljevalo s hitrejšim tempom še na Klečice, kjer smo na dveh mestih namestili vrvno ograjo in varno prišli na izpostavljen vrh. Zadovoljni avanture smo se vrnili h koči na zasluženo okrepčilo. Vsi skupaj smo sestopili po drugi, razgledni poti proti Ogulinu in pri prečkanju glavne ceste nas je pobral avtobus. Zaradi počasnega sestopa smo si Đulin ponor ogledali iz avtobusa in na kosilo prišli z pol urno zamudo. Tipično Belokranjsko kosilo je navdušilo in kar hitro smo zapustili gostilno, saj smo lovil čas v katerem smo se morali vrniti v Ljubljano.

Hodili smo cca. 4 ure in naredili dobrih 700 m.v.r.

https://picasaweb.google.com/116501657762638790544/KlekInKlecice2042013?authuser=0&feat=directlink