Ko se ozremo v polpreteklo zgodovino, zaznamo nekaj ključnih dogodkov, ki so bili vzpodbuda za ustanovitev in aktivnosti Planinskega društva Rašica:

• 28.7.1941 je bil na vrhu Rašice ustanovljena Rašiška četa. Prvi njen komandir je bil Stane Kosec – narodni heroj, doma iz vasi Rašica
• 17.8.1941 je bil na Rašici ustanovljen Kamniški bataljon
• 20.9.1941 je bila požgana vas Rašica
• 21.9.1958 je organizacija Zveze borcev v spomin na ustanovitev Kamniškega bataljona na vrhu Rašice postavila 25 m visok razgledni stolp
• 21.9.1958  je na vrhu Rašice postavljen spomenik v spomin domačinu Stanetu Koscu. Vrh Rašice so poimenovali vrh Narodnega heroja Staneta Kosca.

21.9.1958 so na proslavi in odkritju spomenika – razglednega stolpa na vrhu Rašice prisostvovali tudi štirje planinci, uradni predstavniki bodočega planinskega društva. Ob tej priložnosti jim je bil stolp izročen v upravljanje. Nalogo so z veseljem prevzeli in s tem so priprave na ustanovitev društva pospešeno stekle. 14.12.1958 je bil v Šentvidu ustanovni občni zbor PD Rašica, katerega se je udeležilo približno 100 ljudi.

Druženje, pohodi, skrb za naravo so vplivali na to, da se je članstvo društva stalno povečevalo. Že takoj po ustanovitvi je tlela ideja, da bi na vrhu Rašice člani postavili planinsko postojanko. Skromna finančna sredstva realizacije ideje niso dopustila. Leta 1965 je članom planinskega društva le uspelo zgraditi in odpreti skromno leseno kočo. V izgradnjo je bilo vloženega mnogo truda in naporov, opravljenih nešteto prostovoljnih delovnih ur. Takratni člani so s tem pridobili svoji drugi dom; namenili so ga druženju, vzgoji mladih, za razna predavanja in učne ure. V tem času je društvo doživelo svojo prvo zlato dobo. Vključevalo je nekaj manj kot 800  članov.

V letu 1973 je društvo štelo okrog 900 članov; razmišljati se je začelo o gradnji pravega planinskega doma. Žal akterji niso našli podpore pri krovni organizaciji Planinski zvezi Slovenije, ki je menila, da na takšnih hribčkih v Ljubljani planinskih koč ni potrebno graditi ter odrekla vsakršno finančno pomoč. Toda trma članstva je bila močnejša. Obzidali so obstoječo barako in v burnih razpravah kovali načrt planinskega doma. Pri gradnji so s prostovoljnim delom pomagali vsi člani (opravljenih več kot 5000 delovnih ur), okoliški kmetje, nabirali so se prostovoljni prispevki, nekaj kreditnih sredstev…. In dom je pričel dobivati sedanjo obliko.

Leta 1978 ob proslavi 20-letnice društva, je bil planinski dom uradno odprt in uradna otvoritev doma je bila posvečena obletnici požiga vasi Rašica in ustanovitvi Kamniškega bataljona. V planinskem domu so prostovoljno delali člani društva, v začetku je bil dom odprt le konec tedna, kasneje cel teden. Tega leta je društvo štelo 1015 članov – od tega 292 mladincev in 235 pionirjev.

Na občnem zboru 10.2.1980 je zbor na predlog upravnega odbora sprejel sklep, da naš planinski dom na Rašici nosi ime po Rašiški četi. Na proslavi dne 20.9.1981 je bila naša planinska postojanka uradno poimenovana v Planinski dom Rašiške čete. Slavnostni govornik je bil Viktor Avbelj, ki je na pročelju planinskega doma odkril spominsko ploščo. Izdana je bila spominska značka z napisom Planinski dom Rašiške čete.

Planinsko društvo je nadaljevalo svoje delo, aktivnosti so se vršile na mnogo področjih. Ustanovljena sta bila Mladinski in Alpinistični odsek, ki se lahko pohvalita z mnogo uspehi. Mladinski odsek predvsem pri udejstvovanju v osnovnih šolah, organiziranju planinskih krožkov, mladinskih taborov, še najbolj pa pri vzgoji mladih v smislu spoštovanja in odnosa do narave in seznanjanju z zgodovino društva. Alpinisti pa se lahko pohvalijo z vrhunskimi dosežki na neštetih alpinističnih odpravah (Himalaja, Amerika, Južna Amerika…). Tudi vodja I. jugoslovanske ženske himalajske odprave je bila članica našega društva.

Planinsko društvo Rašica zadnja leta kljub velikemu upadu članstva v krovni organizaciji Planinski zvezi Slovenije šteje okrog 450 članov in počasi raste. V zadnjih dveh letih se je v društvu skoraj v celoti pomladila vodstvena struktura in članstvo.