Na praznični petek se nas je 32 planincev z avtobusom odpeljalo v Brestovo na trajekt. Ravno prav časa je ostalo za jutrajno kavico, čakajoč se prihajajočega se trajekta. Po kratki vožnji smo se izkracali v Porozini in z avtobusom nadaljevali mimo mesta Cres v Lubenice, eno najstarejših krajev Cresa. Vasica na strmem pobočju nad peščenim zalivom vsakega očara. Nadeli smo si planinsko opremo in se čez razgledne pašnike drobnice vzpeli na Helm, najvišji vrh zahodnega dela otoka. Iz opazovalnice smo imeli vransko jezero kot na dlani, vedno bližje pa nam je bila markantna Osoršica. Po lepi gozdni poti smo nadaljevali v razgledne Vidoviče in sestopili v Martinščico, kjer nas je čakal avtobus. Hodili smo dobre tri ure. Ker je bilo še nekaj časa na zalogi smo se sprehodili še po zgodovinskem Osorju in dan zaključili z namestitvijo v penzion. Navdušeni nad namestitvijo in pestrim izborom rib in drugih dobrot smo se spravili k počitku z vonjavami po Borih, katerih v okolci penziona ni manjkalo.
Drugi dan smo se podali na prečenje Osoršcice. Navdušeni nad kočo in razgledi smo po petih urah pohod zaključili v Nerezinah, kjer smo si privoščili hladno pivo.
Tretji dan nas je avtobus odpeljal v pristanišče Malega Lošina, vkrcali smo se na katamaran in odpluli na peščeno otok Susak. S tri urno hojo smo začeli s vzponom po “kanalu” katerega je izdolbla voda, iz svetilnika smo videli cel otok, v zalivu Bok pa so se nekateri vrgli v morje. Časa za raziskovanje posebnosti otoka je bilo na pretek, saj je katamaran za povratek prišel ob 18.20.
Četrti dan smo se iz zaliva Sunčana uvala podali ob obali, od zaliva do zaliva. V idilični konobi sredi ničesar smo se okrepčali in se vzpeli do cervice Sv. Ivana, od koder je lep razgled na Veli Lošinj in vzhodne otoke. Sestopili smo v Veliki Lošinj in si privoščili kosilo. Sledila je “Lungo mare” v Mali Lošinj, kjer smo imeli še nekaj prostega časa. Hodili smo 4 ure.
Zadnji dan smo zapustili penzion in se odpeljali v Beli, drugo atraktivno vasico. Sprehodili smo se po vasici, obiskali Eko center in peš prečili v Brestovo na Trajekt. Gozd je navduševal s starimi, mogočnimi hrasti. Senca je bila dobrodošla, saj je sonce neusmiljeno pripekalo. Čakajoč se na trajekt smo si privoščili kosilo in skok v morje.
Sončne prvomajske praznike smo z zadovoljstvom zaključili v Ljubljani okoli 20.00 ure.
