
Sobota 22.2.2014 se je začela deževno. Naš pohod smo za 2 uri premaknili,tako,da nas je 8 pohodnikov krenilo ob 10uri iz Tivolija.Izbrali smo tudi drugo izhodišče.To ni bila Križevska vas,temveč vas Katarija iz Moravške doline. Pred tem smo se ustavili in v želji ,da bi malo manj deževalo, ogledali grad Tuštanj. Potem pa dalje.Bili smo dobre volje,čeprav nas je pri kmečkem turizmu »Mežnarjevih« začel loviti tudi sneg.
Poti do Ciclja so bile blatne,spolzke in polomljeno drevje je ležalo preko poti. Ko se takole spustiš v gozd kot smo se mi,šele vidiš vso katastrofo tega zadnjega vremenskega pustošenja. Za na Murovico se nismo odločoli,bilo je že do sem dosti težavno in še nazaj smo morali obdržati zbranost pri takih razmerah.Osvojili pa smo Cicelj in sv.Miklavž. Kaj posebnega razgleda nam narava ni naklonila.
Po spustu iz sv.Miklavža smo se še ustavili v vasi Zagorica in si obnovili znanje o Juriju Vegi našem matematiku rojenemu v tej vasi.
Popoldan pa se je tam proti 17 uri že počasi umirjalo z deževanjem.Kljub turobnemu,mokremu dnevu je bil pohod za vseh nas 8 pohodnikov topel,vesel in razigran.Tudi če narava joče in benti je čutenje,doživljanje ter spoštovanje do nje v takih razmerah še toliko večje.
Same hoje je bilo za 4 ure. Nazaj v Ljubljano smo prišli 18.20 uri.
Veselo v nove dogodivščine.
Iva Pajek