Mladinski odsek planinskega društva Rašica je letos organiziral že 37. planinski tabor za otroke. Šotore smo postavili v vasi Davča na višini 1000m. Tabor je tako kot vsako leto potekal 9 dni od 30.6 do 8.7. 2012. Taborili smo na travniku v bližini majhnega jezera v katerem so plavale postrvi.

V devetih dneh smo se odpravili na štiri planinske ture, imeli orientacijsko tekmovanje ter mnogoboj. Manjkal pa ni tudi skriti prijatelj in večeri ob ognju s spremljavo kitare in petja.

1.dan

V soboto se je naš tabor tudi uradno začel. Malo po enajsti uri so se pripeljali prvi udeleženci tabora. Ko so prispeli vsi smo se razporedili po šotorih, pospravili opremo in nato odšli na kosilo. Večer je minil v žrebanju skritega prijatelja. Nato smo se seznanili še z aktivnostim naslednjega dne. Čakal nas je pohod na Blegoš.

2.dan

Ko smo se zbudili in pojdeli zajtrk smo se odpravili proti Blegošu. Pot nas je vodila čez smučišče Cerkno in nato po grebenu do koče pod Blegošom. Od tam nas je čakal še kratek vzpon na vrh Blegoša. Na vrhu so nas pričakale krave, vojaški bunkerji in lep razgled.

3.dan

Naslednji dan smo imeli prvo planinsko šolo. Razdelili smo se v dve manjši skupini in predavanja so se začela. Po kosilu pa je bil čas za rekreacijo. Organizirali smo mnogoboj. Otroci so se pomerili v nogometu, teku trojk ( dva tekmovalca imata zvezani srednji nogi in tečeta po poligonu), nogometu in ostalih igrah. Nato pa je bil že čas za večerijo in pripravo na turo, ki je bila naslednji dan.

4.dan

V torek smo se odpravili na Porezen. To je 1630m visok hrib med Davčo in Baško grapo. Polovico poti smo hodili po gozdni cesti, ko pa smo prišli do zapornice nas je pot vodila po označeni planinski poti. Med potjo smo naleteli na jezne krave, zato smo se obrnili in nadaljevali po drugi poti. Malo pred vrhom pa je začelo deževati, zato smo pospešili korak in odhiteli do koče, kjer smo se preoblekli in popili topel čaj. Ko je prenehalo deževati smo se hitro odpravili nazaj proti taboru. V taboru smo nabrali les za ogenj in pripravili taborni ogenj. Ob ognju smo peli in prebrali pisma skritega prijatelja.

5.dan

V sredo smo nadaljevali s planinsko solo in izvedeli veliko novega. Po kosilu pa smo zaceli z bolj zanimivim programom. Na vrsti je bila orientacija. Otroke smo razdelili v 3 skupine, jim razdelili navodila in odpravili so se na pot. Skupine so štartale v dvajset minutnem razmaku, da se na poti nebi srečale. Pot je vodila od tabora po gozdni cesti v dolino(do gasilskega doma) in nato spet navkreber do cerkve v Davči. Nato je zavila mimo osnovne šole, mimo kmetij in počasi v nazaj v dolino. Na koncu je čakal se vzpon po cesti do tabora. Med potjo so morali otroci izpolniti nekaj nalog. Na prvi točki so morali otroci opraviti “test” iz prve pomoči na zadnji pa so nabirali suhe veje za ogenj. Zverčer smo zopet postavilo taborni ogenj in ob spremljavi kitare peli pesmi.

6.dan

Po dolgoletnih načrtovanjih bivaka se je letos načrt uresničil. Po kosilu smo se z natrpanimi nahrbtniki odpravili na pot. Po dobri uri hoje smo prispeli na prostor, kjer smo bivakirali. Ob robu gozda smo razprostrli ležalne podloge in svoje spalke. Nato smo pojedlo večerijo in se odpravili spat. Za nekatere je bila to posebna izkušnja, saj so prvič spali na prostem. Noč je kmalu prišla in vsi smo zaspali.

7.dan

Zjutraj smo se zbudili ob sončnem vzhodu, pojedli zajtrk in se odpravili na pot. Hodili smo navzgor in navzdol. Sredi pot pa nas je zopet ujel dež vendar smo imeli vso potrebno opremo za postavitev strehe. Med štiri drevesa smo napeli veliko ponjavo in pod njo spravili opremo in vse udeležence. Ko se je dež umiril, smo vse pospravili in se odpravili naprej. V tabor smo prišli premočeni, zato smo se preoblekli in stvari posušili. Tabor se je bližal koncu in otroci so se naučili veliko novega je bil čas za planinski kviz.

8.dan

V soboto smo se odpravili v partizansko bolnico Franjo. Bolnica leži v ozki soteski blizu Cerknega. Prvi del poti nas je vodil navzdol, kar je zelo ne navdano za planinski izlet vendar se nihče ni pritoževal. Ko smo prispeli do vhoda, nas je tam čakal vodič, ki nas je popeljal po bolnici in o njej povedal veliko zanimivih stvari. Nato nas je čakala še pot nazaj do tabora. Prispeli smo v tabor in takoj začeli zbirati drva za taborni ogenj. Ker je bil to zadnji večer je bilo na sporedu še nekaj zanimivih iger. Na začetku smo imeli planinski krst in krstili smo vsakega, ki je bil prvič na taboru. Sledilo je odkrivanje skritega prijatelja, manjkale niso tudi poroke in še veliko zabavnih iger.

9.dan

Nedelja – zadnji dan tabora. Ko smo se prebudili in pojedli zajtrk smo pričeli s pospravljanjem. Najprej smo pospravili svoje stvari nato pa še šotore in drugo opremo, ki smo jo uporabljali na taboru. Ob dvanajstih smo imeli tradicionalni piknik s starši. Nato pa smo se odpeljali proti domu. Vsega pa še ni bilo konce, saj smo se v ponedeljek zopet srečali, vsi čisti in dišeči na pici v Kavalu.