Namesto ture na Muzce smo šli …

Prečenje vzhodnega dela grebena Muzcev zahteva dan brez padavin, takšnega pa vremenarji za to soboto niso obetali. Ustrašil sem se popoldanskih neviht in namesto ture na Muzce izbral rezervno varianto, tako smo se odpravili na Kokrško Kočno (2520 m).

Pri Suhadolniku smo bili zelo zgodaj in ob 6-ih  zjutraj že začeli hoditi. Nekaj časa smo sledili markirani poti proti Kokšrkemu sedlu, zatem pa smo ubrali smer, ki čez skriti prehod privede do Spodnjih Dolcev med Kočno in Grintovcem. Prehod se je izkazal za “zanimivega”, zato je nekaj tistega prikritega razočaranja – ker je na Kočni že vsak bil in ker se ta svet vidi vsak dan kar iz Ljubljane – popolnoma izginilo. Tudi nadaljevanje s plezalskimi vstavki je bilo vsakomur v veselje.

Travnata uravnava na Spodnjih Dolcih je omogočila udobno malico, kljub temu pa so nekateri že priganjali k nadaljevanju po markirani poti proti vrhu Kokrške Kočne. Kmalu nad skalnatim prehodom smo stopili na sneg in se po njem hitro vzpenjali do vršnega dela poti, ki je zavarovana z jeklenicami. Na vrhu je lahko vsak (razen moje malenkosti) zmagoslavno priznal, da je na Kočno po tej poti prilezel prvič.

Rastoči oblaki in temno sive meglice so nas opozarjali, da se na vrhu ne kaže obirati, odbrzeli smo torej nazaj proti Spodnjim Dolcem. Od tam smo sestopali po markirani poti čez Grdi graben. Sledil je še spust čez Taško in sprehod skozi gozd do pašnikov pri kmetiji Suhadolnik. Ob dveh popoldne smo bili pri avtomobilih in ravno takrat so se oblaki odločili, da bodo iz sebe spustili malce večjo količino dežja.

Marjanove fotografije so na voljo tukaj.

Robertov potopis je na voljo tukaj.