Dreiherrenspitze (3499 m)

V letošnjem avgustu sem na ledeniško turo povabil manj ljudi, kot sicer na ture Gorniške skupine. Poglavitni razlog je bil v zahtevnosti ture, ki – to je treba priznati – nikakor ni bila lahka.

V soboto 20. avgusta smo se odpeljali proti Bruneck-u in naprej v dolino Ahrntal do vasice Kasern (1595 m). Pričeli smo po makadamski cesti, ki je zaprta za promet, kmalu pa se je začela prava planinska pot. Ob izdatno vodnatem gorskem potoku smo se vzpeli do manjše gorske kmetije, zatem pa smo se usmerili h koči Birnlückenhütte (2441 m).

Pivo, vino, večerja, mini veselica domačinov s harmoniko, baritonom in še nekim čudnim instrumentom na strune so oblikovali čas do nočnega počitka.

Vstali smo kar zgodaj in ob 6:00 začeli hoditi proti naši gori. Sprva po shojeni potki, zatem po vrhu stranske morene ledenika. Stopili smo na ledenik in se opremili za gibanje v ledeniški navezi. Mirno vzpenjanje po ledeniku je prekinil odlom večjih skal z ostenja našega hriba, bilo je kar spektakularno in bučno, a na srečo brez nevarnosti za nas.

Po neuspelem poskusu prehoda na desni ledenik smo le našli pravi prehod. Po tem ledeniku smo se povzpeli do skalnega skoka, kjer je bilo potrebno vsakega člana ekipe varovati z zgornjega varovališča. Ko smo opravili s skalovjem, nas je čakal dokaj strm sneg in trd led. Prišli smo na vršni greben in končno smo stopili na vrh Dreiherrenspitze (3499 m).

Po pavzi smo sestopili po vršnem grebenu in se usmerili na JZ stran v smeri proti koči Lenkjöchlhütte (2603 m). Sestop do koče je bil dokaj dolg in naporen, zato je bil pa sestop v dolino Röttal toliko prijetnejši in lepši. S široke naplavne ravnice je na koncu sledil še sestop proti Kasern-u mimo ostalin rudnika bakra.

Še komentar o sami turi … ah, ni potreben – naj fotografije povedo svoje.

Potopis s ture