Šentviška planota

V soboto 31.3.2012 se nas je 28 in kuža vzpelo po lovskih poteh razglednih grebenov na Šentviško planoto. Nad potokom Poličanka  smo osvojili vrh Degarnik, kljub skromni višini 900m je vzpon dajal vtis visokogorske ture. Na videz neprehoden greben se je izkazal za prehodnega in precej varnega, vsaj v suhem in lepem vremenu, kot smo ga imeli mi na zadnji marčevski dan. Le kdo bi si mislil, da se po takem strmem vzponu svet na vrhu tako položi in najvišji vrh Šentviške planote, skoraj ni vrh, saj smo ga osvojili po ravnem kolovozu. Zasluge za prelep razgled ima poseka in razgledna ploščad radijskega stolpa. Panoramski panoji nazorno opisujejo panoramo in znamenitosti na planoti. Sestop je potekal čez vrh Košarica po grebenu na drugi strani Poličanke, kateri ni bil tako zahteven, ampak še bolj razgleden in v vas pa smo kar padli, saj je na koncu skoraj zmanjkalo terena pod nogami. Zvoki harmonike so napovedovali, da se v vasi nekaj dogaja, mnoi so to povezovali s  obljubljenim presenečenjem. Niso se motili, družina Jereb nam je zaigrala na harmonike in postregli so nam s čajem in žganjem. Preden smo zapustili vas smo si še ogledali znamenito cerkev, poslikano s 500 let starimi freskami Jerneja iz Loke in se odpeljali kulinaričnim doživetjem na proti.

Izbira turistične kmetije je bila čista zmaga, tako količinsko, kvalitetno in raznoliko, saj smo probali kar pet vrst mesa in sicer od vsake živali, katere redijo na kmetiji nekaj, da ne govorimo o štruklih in drugih prilogah in zavitku ter kavici na koncu.

Hodili smo dobre 4 ure in naredili 600m v.r. Kljub številnim cestam na planoti, skoraj nismo stopili na asfalt, samo kakšnemu kilometru kolovoza na sam

vrh se nismo mogli izogniti.

Lepo preživet dan, kjer je bil vodnik in udeleženci zadovoljni smo zaključili pred nočjo.