Sporočamo, da smo opravili ogledno turo in bili zaradi žledoloma prisiljeni spremeniti cilj izleta 12.4.2014. Prečili bomo Kobiljo glavo po nam neznanih poteh iz vasice Sela nad Podmelcem do planine Lom.
Podroben program in informacije dobite pri Primožu po tel. 041 612 778.
Fotografije ogledne ture iz Kobilje glave si lahko ogledate na naslovu:
https://picasaweb.google.com/116501657762638790544/KobiljaGlava832014#
Sobota 22.2.2014 se je začela deževno. Naš pohod smo za 2 uri premaknili,tako,da nas je 8 pohodnikov krenilo ob 10uri iz Tivolija.Izbrali smo tudi drugo izhodišče.To ni bila Križevska vas,temveč vas Katarija iz Moravške doline. Pred tem smo se ustavili in v želji ,da bi malo manj deževalo, ogledali grad Tuštanj. Potem pa dalje.Bili smo dobre volje,čeprav nas je pri kmečkem turizmu »Mežnarjevih« začel loviti tudi sneg.
Poti do Ciclja so bile blatne,spolzke in polomljeno drevje je ležalo preko poti. Ko se takole spustiš v gozd kot smo se mi,šele vidiš vso katastrofo tega zadnjega vremenskega pustošenja. Za na Murovico se nismo odločoli,bilo je že do sem dosti težavno in še nazaj smo morali obdržati zbranost pri takih razmerah.Osvojili pa smo Cicelj in sv.Miklavž. Kaj posebnega razgleda nam narava ni naklonila.
Po spustu iz sv.Miklavža smo se še ustavili v vasi Zagorica in si obnovili znanje o Juriju Vegi našem matematiku rojenemu v tej vasi.
Popoldan pa se je tam proti 17 uri že počasi umirjalo z deževanjem.Kljub turobnemu,mokremu dnevu je bil pohod za vseh nas 8 pohodnikov topel,vesel in razigran.Tudi če narava joče in benti je čutenje,doživljanje ter spoštovanje do nje v takih razmerah še toliko večje.
Same hoje je bilo za 4 ure. Nazaj v Ljubljano smo prišli 18.20 uri.
Veselo v nove dogodivščine.
Iva Pajek
Izhodišče: Jablance 500m
Vrh: Veliki Javornik 1023m
Predviden čas hoje 5ur. Višinska razlika med potjo 600m.
Odhod iz Ljubljane ob 7.00, prihod v večernih urah.
Ob poti: Koča na Bohorju (896m), Koprivnik(984m)
Obvezna oprema: letna planinska oprema. V primeru snega so priporočljive tudi gamaše.
Na turi je hrana in pijača iz nahrbtnika, prevozni stroški 17 EUR.
Opis poti:
S izhodišča se odpravimo v smeri koče na Bohorju. Ta pot poteka večinoma skozi gozd in travnike, mimo vasi in kapelice, kjer ponovno zavijemo na gozdno pot, ki nas pripelje do koče na Bohorju. Od koče nadaljujemo pot v smeri Javornika in Koprivnika. Ob poti vidimo naravno okno in Petrovo skalo. Po nekaj korakih od skale se usmerimo na pot, ki se zmerno vzpenja na vrh Koprivnika. Po nekaj minutah spusta se vrmeno na cesto katero smo prej zapustili in nadaljujemo v smeri Velikega Javornika katerega dosežemo v slabe pol ure.
Veliki Javornik je pusti vrh tako imamo z njega pred seboj zelo lepo panoramo na okolico.
Informacije in prijave na 031 779 199, Tomaž Petan
V soboto 25.1.2014 se nas je 44 odpravilo na Kras. V Sežani smo si privoščili jutrajno kavico in pobrali Italianske udeležence izleta. Vožnja čez Kras je hitro minila, saj je oprano jutro napovedovalo lep dan. Napovedane burje ni bilo, temperature so se dvignile na 15 stopinj. Po krajšem vzponu iz prelaza Železna vrata smo si privoščili počitek v Stijenkovi koči in nato občudovali lep razgled s Trstelja, najvišje točke pohoda. Spoznali smo Soško fronto, nekaj bitk in se čez številne vrhove podali proti Cerju. Na Cerju so nas sprejeli in nam povedali vse o tem spomeniku slovenstva. Po cesti smo se spustili v Lokvico, kjer so nas pogostili s kosilom na turistični kmetiji.
V čudovitem vremenu po lepih poteh čudovitega Krasa, kjer smo izlet zabelili s kančkom zgodovine in kraške kulinarike.
Prehodili smo cca. 12 km v cca. 4 urah.
Fotografije si lahko ogledate na:
https://picasaweb.google.com/116501657762638790544/FajtiHrib2512014#
V soboto 14.12.2013 se nas je 37 odpravilo v Zahodne Karavanke. Na pot smo šli s kombiji in osebnimi avtomobili, na OMW smo si privoščili jutrajno kavico in nadaljevali na Srednji vrh nad Gozd Martuljkom. Pri opuščeni karavli smo parkirali in se mimo Jureževe kmetije vzpeli na istoimensko planino in osvojili razgledno Vošco. Vreme je bilo kot naročeno, sončno, brez vetra z nižinsko meglo. Razgled na vse strani je marsikoga očaral. Po pstanku smo nadaljevali na Tamarčo in čez Grpišča na Nizko Bavho, na še en malo manj razgleden vrh. Sestopili smo po grebenu do gostilne Srnjak, kjer smo si lahko privoščili topel čaj in nato po označeni poti zaokrožili nazaj na Srednji vrh.
Veseli lepega vremena in prvega snega smo po tretjem poskusu le našli prosto gostilno, kjer smo zaključili s poznim kosilom.
Hoje je bilo za 5,5 ur, 900m.v.r.
S tem izletom je Vodniški odsek zaključil leto s 100% realizacijo.
Slike:
https://picasaweb.google.com/116501657762638790544/Vosca14122013#
Tako kot vedno pri naših pohodih je bil tudi tokrat naš odhod iz Prušnikove 99, Lj.-Šentvid 26.10.2013. Mali kombi s 16 pohodniki je ob 7uri krenil proti Štajerski, v smeri Podlehnik,oziroma na izhodišče Podlehniško jezero ali ribnik, kot mu rečejo domačini. Vmes je bil na Tepanjih še krajši postanek za kavico.
Pri ribniku nas je počakal gospod Jože naš spremljevalec in vodnik. Pidružile so se nam še tri študentke in gospa Olga, tako da nas je bilo vseh skupaj 21.
Ob 10 uri smo krenili mimo ribnika, čez gozd,ob vikendih in vinogradih proti Gorci.Pred nami se je odpiral lep in čudovit dan. Pogled na okolico je bil enkraten in vse te jesenske barve,ki so se prelivale po pokrajini, so nas polnile z veseljem in zavedanjem,da imamo srečo,da nam je naklonjen tako lep dan.Temperatura je kar visoka za ta letni čas, 24 stopinj smo kasneje namerili. Čez Gorco mimo viničarskega muzeja do zidanice » Svenšek« smo hodili 1.45h. Tukaj smo imeli počitek,pokušino vin in malico. Spustili smo se proti Doleni. Tudi dalje po poti ni mogoče,da bi šli mimo vikendov,da nas domačini ne bi povabili na kozarček. Z veseljem nam pokažejo svoje kleti,domovanje in zanimive ideje, kako si polepšati dneve v teh gričih. Zakonski par si je postavil celo svoj bazen v hiški, od koder imata prekrasen pogled na Ptujsko goro,Janški vrh in okolico. Mi pa veselo dalje proti cillju,malo doli pa zopet gori. Zadnji del po gozdu je bil bolj strm in vzponček nas kar malo zadiha.Kolona pohodnikov se razpotegne in ta mladi študentje so krepko spredaj. Ostali pa počasi mimo lepih barv in darov narave proti cerkvici Sv. Janeza Krstnika na vrhu. Ob 15uri tudi mi pridemo na cilj. Naš šofer Rafko nas naloži in popelje še na Ptujsko goro. Kratek ogled in na kosilo v vas Sela,Lovrenc na Dravskem polju. Gostilna pri »Kostanju« je v lasti Jakoba Svenška,gospoda pri katerem smo bili že v zidanici. Deležni smo bili okusnih dobrot.
Poslovimo se od Jožeta,Olge,Rebeke,Saše in Janje. Odpeljemo se proti Ljubljani. Lep sončen dan počasi ugaša mi pa hvaležni,da smo ga polno in radostno preživeli v družbi pohodnikov tako različne starosti. V Šentvidu smo ob 19.40h in skupne hoje smo imeli 5 ur. Stisk rok in objemi v želji,da se vidimo na novih pohodih.
Hvala vsem za dobro voljo na poti in pohvale za izpeljani pohod.
Iva Pajek
V soboto 23.11.2013 se nas je 31 podalo na primorsko. Po jutranji kavici v Kopru smo obiskali oljarno Troškan, poskusili olje, si ogledali postopek stiskanja in zvedeli vse o olivnem olju. Nadaljevali smo v Marezige k vinogradniku Viliju, kjer smo imeli pokušino vina (Malvazija, Refošk in Cipro) ob bogatem prigrizku (pršut, pancea, sir, olive, olivno ollje). Vina smo degustirali ob odprtem kaminu in nato v kleti lahko zvedeli še več o vinu. Planinski pohod smo začeli v Gažonu in sledili cesti in kolovozu mimo Baredov do Šareda. Del poti je padal dež, vendar so bili razgledi lepi. Po kavici v Šaredu smo se podali še na Kaštelir in peš prišli na turistično kmetijo Kotrle. Ob odprtem ognju smo si privoščili domače kosilo ob domačem vinu in v večernih urah vrnili donmov.
Zaradi slabe vremenske napovedi smo namesto planiranega vzpona na Pomjan obiskali oljarno, čeprav se je na izletu izkazalo, da dopoldan padavin ni bilo. Kljub temu je bil ogled oljarne zanimiv in na nivoju. Zelo se je izkazal vinogradnik Vilij Bržan z lepo urejenem degustacijskem prostorom in lepo kletjo. Količina in kvaliteta zaužitega je bila presenetljiva.
Pohod nam je malce pokvaril nepričakovan dež, kajti istočasno z začetkom pohoda je začelo deževati in je deževalo eno uro. To je bil tudi edini dež ta dan. Kljb temu so bili razgledi lepi.
Največje razočaranje pa je bila hrana na turistični kmetiji Kotrle nad Kortami. Vino je bilo glede na to, da je še mlado zadovoljivo, Bobiči povprečni, glavni krožnik pa ni bil dober. Klobase in ombolo premalo pečeno, krompirja premalo, repa in zelje pa preveč kuhano in premalo zabeljeno. Palačinka s figovo marmelado zadovoljiva, jabolčni zavitek pod povprečjem, kruh je bi odličen.
Kljub zagotavljanju, da vso ponujeno hrano predelajo doma bi se morali pri pripravi bolj potruditi.
Kljub temu da ni šlo vse po načrtu je minil lep dan, še posebno če pomislimo, da je doma cel dan deževalo.
Slike si lahko ogledate na:
https://picasaweb.google.com/116501657762638790544/NadSlovenskoRiviero23112013#
V soboto 19.10.2013 se nas je na en teden prestavljeni turi zbralo 17 planincev. Z dvema kombijema smo se odpravili v Rezijo, kjer nas je pričakal lep, topel jesenski dan. Tam na Tigu, 361m smo začeli z vzponom po soteski Črnega potoka, se okrepčali pri neoskrbovani koči in se čez sedlo Za Kucerjem vzpeli na vrh Kucerja, kjer se nam je odprl najlepši razgled na celo Rezjansko dolino in okoliške gore. Sestopili smo krožno, sprva razgledno in drzno po grebenu v gozd in na koncu strmo nad vasjo Gozd nazaj do izhodišča. Na poti smo imeli problem z enim od udeležencev, ker mu je prenova stanovanja pobrala vso kondicijo. Po nudeni pomoči in prilagajanju tempa dnevu smo na škrge osvojili vrh in se tik pred nočjo vrnili na izhodišče.
Na poti domov smo se ustavili na zasluženi večerji in na koncu ugotovili, da je bila tura izjemna. Hodili smo slabih sedem ur in naredili cca. 1200 m.v.r.
Zaradi slabe vremenske napovedi bo izlet na Kucer v soboto 19.10.2013. Informacije in prijave pri Primožu na GSM 041 612 778.
Podaljšan septemberski vikend med 13. in 16.9.2013 smo se potepali v najsevernejši Italijanski dolini Ahrntal in okoliških višavah Zahodnih Visokih Tur. 29 planincev je začelo pohod v Avstriji na Vzhodnem Tirolskem in zaokrožilo nad Staler prelazom in jezerom Anterselva. Žal so oblaki preprečili, da bi videli znameniti Hochgall. Nadaljevali smo v zatrep doline Ahrntal in se po eni najlepših dolin Rottal odpravili na sedlo Lenckhochl in sestopili po dolini Windtal in zopet so oblaki preprečili, da bi lahko videli najvišje vrhove Rotspitze in Dreihernspitze. Nad Toblachom smo osvojili skoraj 2700 m visok Toblicher Pfanhorn, mimo ene najbolj dovršenih koč v Alpah Bonner Hutte in spet so oblaki preprečili enega najlepših pogledov na Dolomite. Zadnji dan smo se povzpeli na razgledni Speickboden in se odločili za daljšo razgledno pot in kljub sončnem vremenu in morju megle v dolini so oblaki spet preprečili, da bi videli najvišje vrhove.
Suhi smo skoraj realizirali program, nismo se podali le na greben od Siliana do Toblacha, razvajali smo se s hrano v prijaznem penzijonu, nismo pa videli tistega kar je bila odlika planinskih tur, razgleda na najvišje vrhove Dolomitov in Zahodnih Visokih Tur.
Slike si lahko ogledate na naslovu: