GALERIJA

V soboto, 12. marca 2016, smo se planinci Mladinskega odseka PD Rašica povzpeli na Veliko Vremščico, visoko 1027 m. Domačini jo imenujejo tudi Gora sv. Urbana. Vremščica se nahaja južno od Postojne in je najvišji del razgibanega kraškega območja, poraščenega z gozdom in travniki. Bogata je tako s sredozemskim, kot tudi s kraškim in z gorskim rastjem.

Na pot smo se podali iz Senožeč. Skozi naselje smo se povzpeli do prvih markacij in obsežnih pašnikov. Na levi nas je veselo pozdravila čreda osličkov. Mi pa smo pot nadaljevali skozi bukov gozd, ki se je mestoma razredčil in prešel v travnate senožeti. Vso pot nas je spremljala burja, ki je odganjala deževne oblake, a nam ni mogla do živega, saj smo bili tudi tokrat zgledno opremljeni. Ob poti nismo mogli odvrniti oči od belih zvončkov, spomladanskega podleska, mačic in čudovitih jetrnikov. Ogledali smo si lesko in njene cvetove ter se naučili, iz katerih cvetov bodo kmalu zrasli slastni lešniki. Vodnik Tomaž Petan nas je srečno pripeljal na vetrovni vrh, kjer pa smo se zadržali le toliko, da smo žigosali naše planinske izkaznice in posneli spominsko fotografijo.  Med potjo v dolino smo v daljavi opazovali zasneženi Nanos, na katerega se bomo povzpeli na našem naslednjem planinskem potepanju.

Napisala: Sonja Pleško

GALERIJA 

Člani Mladinskega odseka PD Rašica smo se v februarju podali v Krnico, v prelepo gorsko dolino v Julijskih Alpah. Imeli smo velikansko srečo z vremenom, saj je dva dni pred izletom zapadlo nekaj centimetrov  snega, ki je prekril popolnoma poledenelo pot, pred tem prehodno le z derezami.

Hoditi smo začeli z odcepa ceste na Vršič tik pred mostom čez reko Pišnico.  Proti našemu cilju nas je vodil izkušen vodnik Vodniškega odseka PD Rašica Primož Zupančič. Zjutraj je bilo še dovolj hladno, da je ponoči zamrznjen sneg prijetno škripal pod našimi nogami. Poleg rečice je bilo v tem dopoldanskem času to edino, kar smo slišali in smo tako lahko občudovali prekrasno v sneg odeto naravo, ki se je bleščala v že kar toplem zimskem soncu.  Pot se je ves čas blago vzpenjala in nas vodila mimo Kekčeve dežele ter spomenika planincem, ki so se smrtno ponesrečili v gorah tu naokoli.

Po uri in pol hoje smo prispeli do koče v Krnici, obdane z visokimi gorami. V njej smo izpolnili dnevnike, v njih vpisali naš cilj ter druge podatke o turi in nazadnje še odtisnili žig koče, saj je dokaz, da smo bili tukaj, res super imeti. Ko smo pojedli in popili nekaj toplega ter se posladkali z jabolčnimi zavitki, smo se odpravili nazaj na izhodišče. Med potjo smo srečevali številne planince, ki so se v dolino Krnica odpravili veliko kasneje kot mi. Navzdol je šlo seveda hitreje, noge so nas kar same nesle po poti. Seveda, bila je pustna sobota in marsikomu se je mudilo domov na pustne vragolije.

Preživeli smo res čudovit dan v zimski naravi. Kdo pravi, da se pozimi ni pametno podajati v hribe? Primerno izbran cilj ob ugodnem vremenu in ustrezno opremljeni lahko po gorskih poteh hodimo tudi v tem času in tako dodatno doživljamo naravo ter skrbimo za svoje psihično in fizično zdravje.

Zapisala: Mateja Novoselič

GALERIJA

V soboto, 10. oktobra 2015, smo člani Mladinskega odseka osvojili svoj prvi vrh v šolskem letu 2015/16. Povzpeli smo se na Tošč.

Tošč je s 1.021 metri najvišji vrh v Polhograjskem hribovju. Čeprav vreme ni bilo najlepše, smo med sprehodom po gozdni stezici s Topola proti turistični kmetiji Gonte uživali v jesenski naravi. Opazovali smo zlatorumene in škrlatnordeče liste, ki so se v vetru vrtinčili s krošenj dreves. Nabirali smo kostanj in šteli markacije. Na vrh Tošča se je z nami vzpenjala megla, veter pa se je med potjo iz jugozahodnika spremenil v mrzli severnik. Nadeli smo si kape in rokavice ter pogumno dosegli svoj cilj. Ob povratku smo se na Gontah pogreli z vročim čajem. Prijetno utrujeni smo se vrnili nazaj na Topol in se od tam s polnimi žepi kostanjev odpeljali proti Ljubljani.

In še zanimivost: Morda niste vedeli, da je Tošč postal najvišji vrh Polhograjskega hribovja šele v sredini 70-tih let prejšnjega stoletja, ko je jugoslovanska vojska zravnala z zemljo sosednji vrh z imenom Pasja ravan. Ta je poprej meril 1.029 m in je do tedaj veljal za najvišji vrh v Polhograjskem hribovju. Vojska je Pasjo ravan znižala za dobrih 10 m, prekopala z rovi in zgradila tam številne bunkerje in raketno bazo. Ti so danes opuščeni, na vrhu pa stoji vremenski radar.

Sonja Pleško

V soboto smo se potikali po poti vitezov Ostrovrharjev, se pasli med borovnicami in si ogledali kamnolom mlinskih kamnov. Izlet je bil prijeten zaključek šolskega leta.

Hvala vsem planincem in planinkam za sodelovanje na naših izletih v tem letu. Se vidimo v jeseni, ko skupaj krenemo novim dogodivščinam naproti.

GALERIJA

Vodniki MO Rašica