Sobota 22.09.2012, ura je šest zjutraj. Dvanajst planincev iz PD Rašica se nas zbere na Prušnikovi v Šentvidu. S tremi osebnimi avtomobili se odpeljemo v dolino Trente. Vreme je malo oblačno, tu pa tam se svetlika modrina neba. Nad Kranjsko Goro v ostenju Goličice nas pozdravi »Ajdovska deklica«. Vidljivost je tukaj že kar dobra. Vožnja čez Vršič se vije lagodno in tekoče.
Ob 7.45h si pri gospe Erni v Trenti privoščimo kavico in pecivo. Gospa je res dobrovoljna in prijazna. V trgovini, katero vodi tudi ona , si še dokupimo napitke in ostale potrebščine za naš vzpon,kateri ima 1000m višinske razlike. Avtomobile prepeljemo v dolino Zadnjice, da nam bo za nazaj malo krajša in lažja pot.
Ob 8.20h se v kolonici podamo za Trentarskim muzejem po makedamski cesti v hrib. Na levo je smerokaz do izvira potoka »Kloma«. Mi jo mahnemo na desno v smeri poti » Na Gmajni«. Mehka gozdna pot se vije med smrekami,bukvami in se počasi vzpenja. Čez pol ure se odpre pogled na planino »Krotica«. Nazaj čez dolino se vidijo Trentski Pelc (2109m),Plešivec (2008m),Bavški Grintavec (2347m).Pot nas pelje dalje ob potoku »Beladovec«.Naši pogledi se napajajo na lepih malih slapovih,ki jih igrivo ustvarja ta potok. Višje nad njim,ga po suhem skalovju prečkamo.Po dobri uri hoda se priključimo označeni mulateri,katera prihaja iz doline. Notri po gozdu,ob večjih nanešenih skalah in strmem ostenju, nam pogled uhaja skozi vejevje na Malo (1797m) in Veliko Tičarico(1891m) ter Plazjanski Vršac (1866m). Planino Lepoč in planino Trebiščna, dosežemo v manj kot treh urah. Pokaže se tudi Veliko (2398m) in Malo Špičje(2312m). Čeprav so vrhovi v objemu oblakov,višje meglenosti, nam ni težko dojeti, oziroma slutiti vso mogočnost, ki jo imajo. Zaslužen počitek in malica.
Ozka,lepa in kamnita potka se vije dalje do smerokaza za vrh Zasavska koča na Prehodavcih (2021m). Mi se Čez Dol (1632m) začnemo spuščati v Zadnjiški Dol. Tukaj je pot iz melišča,zato smo zbrani in previdni pri vsakem koraku.! Ob kratkih postankih si privoščimo lepe poglede. Na desno se vzpenja Vršac nad Zadnjico, za njim Kanjavec (2568m),dalje kraljuje Triglav (2864m), pred nami je pogled našel pot čez »Luknjo« (1758m), malo levo je Pihavec (2186m) s prav simpatično kapico iz megle. Levo nad nami je Zadnjiški Ozebnik (2084m). Nočejo in nočejo se danes ti vršaci odkriti,da bi videli vso njihovo veličino in lepoto vrhov! Mi pa dalje po melišču do izvira vode,ki nas odžeja, preko nizkih grmičastih borovcev do ceste. Tukaj se dolina Zadnjica zaleti v strma pobočja teh čudovitih gora,ki jo objemajo in varujejo. Še uro hoda po cesti,mimo vikendov in travnikov. Pri zapornicah,do katerih se pride z avti, si osvežimo noge in obraz v ohlajeni rečici »Krajcarica«. V Trenti si privoščimo toplo trentarsko mineštro in sladico iz suhih hrušk »Trentski krapi«. Vožnja nazaj je prav tako tekoča, čez uro in pol smo na Prušnikovi.
Čiste hoje smo imeli 6 ur, vse skupaj pa je trajalo od 6h zjutraj do 18.30h.
Srečni in veseli, da nam je vreme služilo in da smo uspeli to turo prehoditi v tako krasnem tempu,brez ovir, težav pri hoji in vožnji, se poslovimo v želji, da se naslednič zopet najdemo.!
Hvala vsem udeleženim za lep in čudovit dan.
Vodnica PD Rašica, Lj.-Šentvid: Iva Pajek
